Zrak je mešanica različnih plinov. Del tega so vodni hlapi. Vlaga je lahko 0% ali 100%, odvisno od temperature in intenzivnosti pretoka zraka (zračenja).
Tipičen primer vlažnega zraka je zrak po tuširanju ali kopanju kot tudi zrak v naravi po dežju. Idealna stopnja zračne vlage je med 45% in 60%.
Povprečna dnevna količina vode, ki jo proizvede tipična družina s svojimi dnevnimi aktivnostmi kot so kuhanje, tuširanje ali kopanje, je 12 l vode. Presežek zračne vlage nastaja zaradi…
Stene v našem domu imajo porozno strukturo. V njih lahko najdete drobne razpoke. Vlaga tako lahko pronica skozi razpoke od zunaj navznoter in tako postane zrak v prostoru vlažen.
Če imajo temelji napake v izolaciji in so le-ti neprenehoma v stiku z vodo, lahko vlaga pronica v stene do 1,5 m višine.
Kapljanje vodovodne pipe ali pa puščanje vode na pralnem ali pomivalnem stroju se prav tako kaže v presežni zračni vlagi, kar lahko privede do poškodb na tleh ali stenah.
Stopnja zračne vlage je odvisna od temperature v prostoru. Če temperatura pade, vlaga kondenzira in drobne kapljice vode se začnejo nabirati na stenah.
To je vidno tudi v kopalnicah ob tuširanju ali pri kuhanju v kuhinji.
Pri izolaciji sten in temeljev zgradb se vedno pojavljajo majhne razpoke. To omogoča vodi, da pronica v stene.
Človeško telo proizvede pomembno količino vode. Voda izhlapeva iz našega telesa z dihanjem in potenjem ob normalnih aktivnostih.
Med kopanjem, tuširanjem, kuhanjem, sušenjem perila ali brisanjem tal se v ˝našem˝ zraku nabira vedno več vlage. Družina s štirimi člani proizvede več kot deset litrov vodne pare na dan.
Če vlaga v zraku ne more izhlapeti, kondenzira na najhladnejših mestih hiše, kot so okna, sobe brez gretja ali slabo izolirane stene.
Nenehna nizka ali visoka zračna vlaga lahko poškoduje vašo lastnino, negativno vpliva na fizično in psihično počutje, lahko pa tudi negativno vpliva na vaše zdravje.
Idealna stopnja zračne vlage je med 45% in 60%, presežna zračna vlaga pa se kaže v simptomih kot so vlažnost, madeži plesni na stenah, kondenzacija, odlepljanje tapet, občutek hladu in posledično alergije.
Presežna zračna vlaga ni samo težava slabo izoliranih stavb. Povprečna družina s štirimi člani proizvede več kot deset litrov vodne pare na dan.
Presežna zračna vlaga najbolj prizadene majhne nezračene prostore: garderobe, garderobne omare, omare za čevlje, predalnike, kot tudi prostore, kjer lahko presežno zračno vlago opazujemo vsakodnevno – kopalnice, kuhinje ali kleti. Posledice se kažejo v kondenzaciji na oknih in stenah do odlepljanja tapet, odstopanja opleska ali celo plesni in slabega vonja.
Presežna zračna vlaga povišuje riziko nastanka plesni kar lahko povzroči razvoj alergij in revmatičnih bolezni. Npr., alergije na prah se lažje razvijejo v vlažnih prostorih.
Med najpogostejšimi simptomi so npr. draženje kože in ponavljajoče se infekcije dihal. Vlažno okolje lahko privede do razvoja pršic v našem domu, njihova prisotnost pa lahko prav tako povzroči ali celo poslabša alergijske bolezni.
Naše zaznavanje temperature je zelo povezano s stopnjo vlage. Zaradi visoke stopnje vlage naši čuti nepravilno ocenijo temperaturo prostora.
Imamo občutek, da je v prostoru topleje ali hladneje kot je v resnici.